Društvo za fibromialgijo
Celovška cesta 160
1000 Ljubljana
Oglejte si na zemljevidu
Telefon: 07 / 49 64 179
GSM: 041 599 831
Uradne ure telefonskih kontaktov in svetovanja so vsak torek od 12h do 14h (Veronika).
Email: drustvofm@gmail.com
Druge številke telefonskega svetovanja:
Bojana ( 031 759 440 , vsako sredo med 19h in 20h)
Eva ( 041 841 875, vsak ponedeljek med 19h in 20h).
Brigita ( 07/ 49 62 891, vsak četrtek med 12h in 14h).
davčna št.: 67543979
TRR: 02014 - 0254661048 (NLB)
predsednica Društva:
Veronika Felicijan, prof.
Skupine za samopomoč:
LJUBLJANA: vsak tretji četrtek v mesecu ob 17.uri v predavalnici v 5.nadstropju stavbe LPP na Celovški cesti 160.
Opomba: Skupina se do meseca septembra 10 ne srečuje. Vsi zainteresirani, ki bi se želeli vključiti v LJ skupino in se udeleževati mesečnih srečanj, se prijavite do začetka septembra na tel.št. 041- 408 123 (ga Slavka; vsak torek in četrtek po 14.uri) ali na e-naslov: breda.torkar@gmail.com.
CELJE: Vsak prvi petek v mesecu v SB Celje, RTG oddelek. Kontaktna oseba Bojana Jug-Žurič, tel. 03 541 9056 (v večernih urah).
BREŽICE: vsako prvo sredo v mesecu v SB Brežice ob 17. uri, v pisarni za delo društev, ki se nahaja v 2.nadstropju upravne stavbe Splošne bolnišnice Brežice. Kontaktna oseba Veronika Felicijan tel.št. 07 496 41 79.
Reproduciranje vsebine s strani je dovoljeno izključno s pisnim dovoljenjem uredništva in avtorjev prispevkov.
| Fibromialgija |
|
Sindrom fibromialgije (FM) je obolenje, ki je simptomatsko (verjetno pa tudi vzročno) zelo podobno bolezni SKU (sindromu kronične utrujenosti), zato ju celo strokovnjaki včasih težko ločujejo. Lahko pa se pri bolniku pojavljata celo obe obolenji hkrati. Fibromialgija je opredeljena kot kronični mišično-skeletni sindrom, za katerega je značilna prisotnost nepojasnjene, široko razprostranjene bolečine ali zbadanja (ki se pogosto začne pojavljati najprej na vratu ali ramenih, kasneje pa postane bolj generalizirana), nenehna utrujenost, splošna jutranja otrdelost, spanec, ki ne odpočije, in številne boleče točke v mišicah (ki so pri diagnosticiranju bolezni najbolj pomembne). Bolniki navadno občutijo, da "jih vse boli" in težko omejijo boleče mesto. Najpogostejši ZNAKI fibromialgije so:
 VZROKI BOLEZNI Fibromialgija še ni povsem pojasnjeno stanje. Čeprav so bolezen opisovali že pred pribl. 150 leti (pod različnimi drugimi imeni), ji medicina posveča večjo pozornost šele zadnjih petnajst let. V preteklosti so jo vse prepogosto obravnavali kot duševno motnjo (češ da je obolenje samo v bolnikovi "glavi" in se zgolj "počuti" bolnega?). Šele pred približno petnajstimi leti je Svetovna zdravstvena organizacija fibromialgijo uradno priznala kot sindrom in jo torej uvrstila med "prava" obolenja. Raziskovalci so dokazali, da FM ni duševno obolenje, čeprav je pri bolnikih neredko opaziti tudi simptome, kot sta depresija in anksioznost. Vzroki obolenja še niso povsem jasni, obstaja kar nekaj teorij, ki pripisujejo vzroke različnim dejavnikom : hormonskim dejavnikom (obolenje se zelo pogosto pojavlja pri ženskah pred in po menopavzi ), infekcijskim agensom, čustvenim in/ali telesnim stresom, pomanjkljivi telesni aktivnosti, kemičnim spremembam v delovanju možganov (zmanjšana raven serotonina ) ... Čeprav bolečine nastajajo predvsem v mišicah, pa ne izvirajo iz sklepnega ali mišičnega vnetja. Večina novejših raziskav je pokazala, da se vzrok za bolečine ne skriva v mišicah temveč v centralnem živčnem sistemu. POTEK BOLEZNI Fibromialgični sindrom lahko nastane v vsakem starostnem obdobju, največkrat pa po štiridesetem letu starosti. Potek bolezni je lahko blag, srednje močan ali zelo izrazit. Bolezen pogosto poteka oscilacijsko - ko obdobju izboljšanja sledi poslabšanje in obratno. Včasih pride celo do remisije, ko znaki obolenja začasno izginejo. Ta bolezen je lahko enako huda kot, denimo, revmatoidni artritis, le da ne povzroča telesnih deformacij. (Bolnik je na izgled lahko videti relativno zdrav, čeprav ga nenehno pestijo bolečine.) Delazmožnost bolnikov je okrnjena, saj je dokazano, da zmorejo le približno 60% ali manj obremenitev zdravih ljudi. V ZDA približno tretjina bolnikov menja delovno mesto, četrtina bolnikov pa se predčasno upokoji. Bolniki se morajo naučiti živeti s temi simptomi, čeprav je kakovost njihovega življenja marsikdaj močno okrnjena. ZDRAVLJENJE Terapevtska obravnava FM zahteva multidisciplinaren pristop. Pri zdravljenju bi morali sodelovati : revmatolog, ortoped, fiziater, nevrolog, po potrebi tudi psiholog oz. psihiater. Vse oblike zdravljenja je treba združiti, kajti ena sama ne prinese rezultatov. Zdravljenje ne pomeni ozdravitve temveč le blažje simptome in znosnejše življenje. Ker pravi vzroki obolenja niso znani, ne poznamo vzročnega zdravljenja temveč zgolj simptomatsko. Terapija obsega zdravljenje z zdravili in fizikalno terapijo. Zdravila:
Fizikalna terapija:
|