| Objave v medijih |
|
|
|
|
Pregled 8. Mednarodne konferenca
Ameriškega združenja za sindrom kronične utrujenosti, fibromialgijo
in sorodne bolezni, ki je potekala januarja 2007 si lahko pogledate tu. V Wisconsinu (ZDA) je od 8. do 10. oktobra 2004 potekala 7. Mednarodna konferenca Ameriškega združenja za sindrom kronične utrujenosti, fibromialgijo in sorodne bolezni. Povzetek s konference je objavljen tu . V ZDA je od 31.januarja do 2.februarja 2003 potekala 6. Mednarodna konferenca Ameriškega združenja za sindrom kronične utrujenosti (AACFS). Več o tem (povezava na stran AACFS-ja) V tem času je Ameriško združenje za sindrom kronične utrujenosti (AACFS) tudi formalno razširilo svoje delovanje na fibromialgijo in tudi druge sorodne bolezni. Prispevek o spremembi imena CFS si lahko preberete tu. Nekaj člankov iz medijev: FIBROMIALGIJA Priročnik za revmatike je dostopen na strani Revma.net V reviji Jana, 20.2.2007 se piše o naši bolezni. Oktobra 2006 je v zborniku Družinska medicina v skupnosti( učno gradivo za 23. učne delavnice za zdravnike družinske medicine) izšel članek o našem društvu. Izšel je tudi članek o delovanju društva v reviji Zdravje, februar 2006. Zgibanka Društva za fibromialgijo. Ogledate si jo lahko tu. Izšla je knjiga prof. dr. Janka Popoviča FIBROMIALGIJA Priročnik za bolnike.
revija Jana, 2.3.2004 "Boli povsod, vidi pa se nikjer" - članek o fibromialgiji revija
VIVA, februar 2004 revija ONA, 10.6.2005 Sindrom kronične utrujenosti: Dvakrat pogosteje prizadene ženske Utrujenost je simptom različnih bolezni. Razlika med
njo in sindromom kronične utrujenosti (SKU) je v tem, da je zadnji
bolezen, pri kateri je občutek izčrpanosti le eden od glavnih
simptomov, pridruži pa se mu še vrsta drugih. Prizadeti se zateče po
pomoč k osebnemu zdravniku, ta pa ga po potrebi napoti k specialistom.
Seveda ne gre vselej za SKU. Diagnoza se potrdi pri približno petih
odstotkih ljudi, ki čutijo dolgotrajno utrujenost. Gre
za resno organsko obolenje, pri katerem so ugotovili številne imunske,
endokrine, mišično-skeletne in nevrološke nepravilnosti, vendar so
neznačilne, kar pomeni, da jih nimajo vsi bolniki, ki imajo SKU, prav
tako pa se lahko pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Sindrom
kronične utrujenosti je pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) od
leta 1994 označen kot bolezen, za katero je značilna trajna ali
ponavljajoča se utrujenost, ki se ne izboljša s počitkom in ima za
posledico občutno zmanjšanje ravni delovne, izobraževalne, socialne in
osebne aktivnosti glede na stanje pred boleznijo. Poleg ključnih
značilnosti morajo biti za potrditev diagnoze opazni še vsaj štirje
izmed naslednjih simptomov: občutna prizadetost kratkotrajnega spomina
ali koncentracije, boleče grlo, boleče vratne ali pazdušne bezgavke,
bolečine v mišicah in sklepih, ki pa niso pordeli in otečeni,
neobičajni glavoboli, spanec, po katerem se bolnik ne odpočije, in več
kot 24-urna utrujenost po naporu. Izvidi običajno brez posebnosti Z
bolniki se prvi srečajo osebni zdravniki. Asist. mag. Danico Rotar
Pavlič, specialistko družinske medicine, smo vprašali, kako bolezen
prepoznajo: ťSindrom kronične utrujenosti je med bolniki, za katere
skrbi zdravnik družinske medicine, redko obolenje, po drugi strani pa
se zelo pogosto srečamo z njihovimi navedbami, da so utrujeni, brez
pravega zagona in moči. Preden potrdimo svoj sum, mora pri sindromu
preteči kar šest zaporednih mesecev hude utrujenosti, ki je počitek ne
olajša. Največkrat tožijo še o bolečinah v mišicah, stanjih, ki so
podobni dolgotrajnemu prehladu, in tem, da se pri delu nikakor ne
morejo zbrati. Zdravnik v polletnem obdobju običajno odredi številne
laboratorijske preiskave, rezultati pa so navadno v mejah normalnih
izvidov.Ť Množica dodatnih težav Zdravnik
mora po pogovoru z bolnikom in temeljitem kliničnem pregledu nujno
izključiti druge bolezni, ki tudi lahko povzročajo utrujenost, denimo
zmanjšano delovanje ščitnice, motnje hranjenja, pretirano jemanje
pomirjeval in podobno. ťKo je diagnoza potrjena,
se začne kalvarija bolnikov s sindromom kronične utrujenosti. Najprej
se pojavijo težave pri delodajalcih, ki težko razumejo njihovo stanje.
Sledijo zapleti pri komisijskih zdravnikih zavoda za zdravstveno
zavarovanje, ki odločajo o dolgotrajnih bolniških odsotnostih. Zelo
težko je namreč utemeljiti, zakaj se bolečine in utrujenost povezujejo
z normalnimi izvidi kliničnih preiskav. Neredko se v polletnem obdobju,
ki je potrebno za postavitev diagnoze, pojavijo tudi težave v družini
oziroma skupnosti, v kateri bolnik živi. Človek je izpostavljen
zbadljivkam, žaljivim komentarjem in sumničavim pogledom. Depresivno
razpoloženje se začne poglabljati,Ť iz izkušenj pove asist. mag.
Rotarjeva. Vzrok ni znan Kljub
številnim in obsežnim raziskavam vzrok za pojav sindroma kronične
utrujenosti še vedno ni znan. Edini strokovno potrjeni podatek je, da
ima veliko bolnikov kronično prizadet imunski sistem. Celice, ki so
obrambna črta med virusi in bakterijami, so nenehno dejavne, zato se
pojavi značilni občutek utrujenosti. Približno dve tretjini bolnikov
imata depresijo, zato domnevajo, da je SKU tudi psihična težava.
Največkrat se pojavi nenadoma, med 25. in 45. letom, pri sicer zdravih
ljudeh, dvakrat pogosteje pa obolijo ženske. Bolniki pravijo, da se
običajno začne po kateri od akutnih bolezni, ki načelno ne pušča
posledic, kot na primer po virusnem vnetju zgornjih dihal in oči. Močni čustveni pritiski Odstotek
ozdravljenih bolnikov ni poznan. Nekateri se toliko pozdravijo, da
lahko nadaljujejo delo in opravljajo druge dejavnosti, vendar še vedno
občutijo različne simptome. Nekateri se povsem pozdravijo, drugim pa
gre napredujoče na slabše. V študiji WHO je 50 odstotkov bolnikov
poročalo o popolnem ozdravljenju, večina se je pozdravila v prvih petih
letih od pojava bolezni. Pri nekaterih mine brez posebnega zdravljenja. Asist.
mag. Danica Rotar Pavlič poudarja: ťČustveni pritiski, ki jih doživlja
bolnik, so gotovo na prvem mestu. Laboratorijske preiskave, kot so
hemogram, hepatogram, testi ledvičnih funkcij, hormonsko stanje
(predvsem ščitnični hormoni), minerali v krvi in preiskave urina, so
namreč največkrat v normalnih mejah. Zdravnik neredko ponovi osnovne
laboratorijske preiskave in se odloči o dodatnih, kot so preiskave z
ultrazvokom. Z željo, da bi vendarle kaj našli, se začne tudi
dolgotrajna pot obiskovanja kliničnih specialistov: revmatologov,
nevrologov, infektologov, endokrinologov, psihiatrov in še bi lahko
naštevali. V začaranem krogu ne smemo nikakor pozabiti, da mora biti
izbrani zdravnik bolnikov zaveznik. V primežu pritiskov delovnih
organizacij, zavarovalnic, sodelavcev in ne nazadnje najbližjih
družinskih članov je neredko edini, na katerega se lahko opre človek s
hudo kronično boleznijo, ki je medicinska znanost še ni pojasnila.
Zavedam se, da tudi odnosi v zdravstvu pogosto niso idealni, zato je
nujno, da v civilni družbi nastane čim več skupin za samopomoč.Ť Spremenite prehrano Prav
v skupinah za samopomoč so bolniki s sindromom kronične utrujenosti
izmenjali izkušnje o blagodejnih učinkih hrane na posamezne simptome
bolezni. Ugotovili so, da je utrujenost mogoče učinkovito odpraviti z
uživanjem morskih alg, saj vsebujejo rudninske snovi, ki dobro vplivajo
na celotno življenjsko energijo. Pomaga tudi čebula, ki poleg
učinkovitega čiščenja organizma izvrstno poživi živce. Oves obnavlja
življenjsko moč, izrabljeno zaradi preobilnega dela. Pomaranča je
odlično poživilo za mišice in živce ter zelo priporočljiva pri telesni
in duševni utrujenosti. Borovnice imajo veliko vitamina A in C ter
vitaminov skupine B, zato učinkovito odpravljajo stres. Grozdje čisti
organizem, obenem pa krepi in daje energijo. Mandlji so zelo dober vir
energije in blagodejno vplivajo proti duševni in telesni utrujenosti.
Artičoke pozitivno vplivajo na delovanje jeter, spodbujajo čiščenje
krvi in urejajo prebavo. Jabolka čistijo in pospešujejo odvajanje vode
in delujejo kot odvajalo, lahko pa odpravijo tudi glavobole. Ugotovili
so, da melisa učinkovito pomirja in sprošča, zato je koristna predvsem,
kadar je utrujenost posledica stresnih dogodkov. Repuh pomaga pri
odpravljanju vseh vrst bolečin, sirotka pa obnavlja in razstruplja.
Korenje vsebuje številne rudninske snovi, ki dobrodejno vplivajo na
celotni organizem. Pelod pa izvrstno pomaga tudi pri depresiji.
Poskusite, morda bodo ta naravna sredstva tudi vam olajšala težave. Piše: Helena Peternel Pečauer Vir: Delo revija ONA, 24.5.2005 Sindrom kronične utrujenosti: Vsaka nemoč in izčrpanost še ne pomeni bolezni revija VIVA, oktober 2003 Sindrom kronične utrujenosti: "Ne spreglejte simptomov"; Mateja Lisjak Potočnik, dr.med ZDRAVNIŠKI VESTNIK, februar 2003 HHV-6, sindrom kronične utrujenosti in nekatere druge sistemske bolezni Za sindrom kronične utrujenosti (SKU) so značilne motnje v koncentraciji, boleče žrelo, bolečine v mišicah in druga klinična znamenja. Ker v serumih bolnikov najdemo neobičajen imunski odgovor na virus Epstein-Barr, na virus herpesa simpleksa, na CMV, entero- in retroviruse je bil možen povzročitelj tega sindroma tudi HHV-6. V številnih študijah so pri bolnikih ugotavljali DNK HHV-6 v likvorju in v PMNC, ugotavljali so serološki profil in ugotovili, da je tudi imunski odgovor na HHV-6 netipičen, kar najverjetneje kaže na določeno aktivnost virusa - gre za reaktiviranje latentnega virusa zaradi porušitve regulacije imunskega sistema in ne za potrditev vzroka bolezni (61, 62). Možne etiološke povezave HHV-6 s Sj"grenovim sindromom, z revmatoidnim artritisom in s sistemskim lupusom eritematozusom niso mogli potrditi (63). Več o tem... ONA, priloga Dela; št.04/2003 ..."...Po virusnih okužbah zgornjih dihalnih poti zdravniki opazujemo tako imenovani postvirusni sindrom utrujenosti. Februarja, marca in aprila se na infekcijsko kliniko po pomoč zatečejo ljudje, ki so imeli v zimskih mesecih virusno okužbo dihal. Slabo počutje, brezvoljnost, utrujenost, bolečine v sklepih in povišana temperatura predvsem v popoldanskem in večernem času ostane kar nekaj mesecev. Vse te ljudi natančno pregledamo. Izključimo vnetje srčne mišice, bolezni ščitnice in katero koli drugo bolezen. Najpogosteje ne najdemo nič posebnega. Povezava ni razjasnjena. Verjetno pa virus sproži spremembe v regulaciji imunskih odzivov, zaradi česar se poveča koncentracija medceličnih obveščevalcev - citokinov. Takšna sprememba vzdržuje termostat v organizmu na nekoliko višjem nivoju. Po nekaj mesecih težave običajno izzvenijo. ..." je zaključil doc.dr. Tomažič revija VIVA, september 2001 Sindrom kronične utrujenosti: "Posledice niso tako nedolžne"; Maja Kozlevčar Živec, dr.med., spec.fiz.reh.med. revija AURA, junij-julij 2001 Tradicionalna kitajska medicina o vaših težavah, Kitajski ključ do zdravja, "Kronična utrujenost po okužbi z virusom Epstein Barr"; mag.Petar Papuga, dr.med. ONA, priloga Dela; št.01/2001 ... Običajno se (SKU) prične z infekcijo, ki je lahko virusna ali bakterijska, ne mine in kar traja in traja, imunski sistem pa ji ni kos. Najpogosteje je povzročitelj Epstein-Barrov virus. Diagnozo lahko postavimo z izključevanjem drugih bolezni, ki tudi lahko povzročajo utrujenost, recimo: diabetes, zmanjšano delovanje ščitnice itd., ter z drugimi metodami, na primer z dokazovanji protiteles v krvi ali brisom žrela. Merilo za potrditev bolezni so: -huda izčrpanost, ki se pojavi nenadoma in ne mine s počitkom, poslabša pa jo fizična aktivnost. Bolnikova fizična zmožnost se zmanjša za vsaj 50 odstotkov glede na stanje pred boleznijo. Izčrpanost traja šest mesecev ali dlje. Ob tem se pojavijo še: -vneto grlo, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, povišana telesna temperatura, mrzlica, boleče vratne in tudi druge limfne žleze, nočno potenje, depresija, tesnobnost, motnje koncentracije, spanja... Bolezen ni smrtna, zdravljenje pa je težavno in vprašljivo. Čim daljša je, manjša je možnost popolne ozdravitve. Večinoma se konča v petih letih, izjemoma je dosmrtna. Zato je zelo pomembno, da se bolniki prilagodijo na novo stanje, vendar se ne smejo vdati in si morajo še naprej prizadevati ozdraveti. Bolezen že sama po sebi niha, izboljšanju lahko sledi poslabšanje in nasprotno. Na to vplivajo psihični in fizični stresi. Zdravljenje je redko vzročno - le če je povzročitelj znan in imamo ustrezno zdravilo. Sicer pa zdravniki le ustrezno lajšajo bolezenske znake in različno krepijo imunski sistem. Bolnikom svetujejo, naj zmanjšajo vplive negativnega psihičnega stresa. Za zelo uspešno se je pokazalo, da se bolnik čimveč pogovarja o stiskah, ki jih povzroča bolezen, če je le mogoče s strokovnjakom. Vsak bolnik pa lahko naredi za svoje zdravje tole: prilagodite fizične aktivnosti telesnim sposobnostim ter jih postopoma povečujte. Zelo pomembno je dovolj počitka, da ste res aktivni samo do tiste nevidne meje, ko se poslabšajo vaši simptomi. Sicer samo nihate od enega poslabšanja do izboljšanja in bolezen nikoli ne izzveni. Gibajte se na svežem zraku, v naravi. Priporočljiva je hrana, bogata z beljakovinami, vitamini in minerali (sadje, zelenjava, mlečni izdelki, soja ribe, žitarice). Ameriški slamnik krepi odpornost, šentjanževka pa rahlo izboljšuje razpoloženje. Akupunktura in nekatere masažne tehnike delujejo blažilno. Na psihično kondicijo lahko vplivate s sprostitvenimi tehnikami, na primer avtogenim treningom in meditacijo. Če se vam stanje nikakor ne izboljša, obiščite zdravnika, ki vam bo dal ustrezna zdravila ali pa vas napotil k ustreznemu specialistu. Zdravljenje SKU je torej kompleksno in individualno. Način življenja in razmišljanja je treba prilagoditi telesnim in psihičnim zmogljivostim, čeprav je zaradi ekonomskih in socialnih posledic bolezni to včasih precej težko. |
Objave v medijih
